Evropski dan paliativne oskrbe: pomen celostne obravnave pacientov in razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji

Evropski dan paliativne oskrbe predstavlja pomembno priložnost za ozaveščanje strokovne in laične javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter o potrebah pacientov z napredovalimi, neozdravljivimi boleznimi in njihovih svojcev. Ob letošnjem dnevu, ki je potekal 21.5.2026 v avli ZD Celje pod geslom »Gre za življenje, ne le za umiranje«, smo moči združili Slovensko društvo Hospic, Paliativni tim Splošne bolnišnice Celje in Patronažno zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Celje. S skupnimi aktivnostmi smo želeli poudariti pomen zgodnjega vključevanja paliativne oskrbe ter predstaviti njeno vlogo pri zagotavljanju kakovostne in celostne zdravstvene obravnave.

Paliativna oskrba kot temelj sodobne zdravstvene obravnave

Po opredelitvi World Health Organization je paliativna oskrba pristop, ki izboljšuje kakovost življenja pacientov in njihovih družin ob soočanju z življenjsko ogrožajočo boleznijo. Temelji na zgodnjem prepoznavanju težav ter učinkovitem lajšanju telesnega, psihološkega, socialnega in duhovnega trpljenja.

Sodobno razumevanje paliativne oskrbe presega tradicionalno predstavo, da gre zgolj za oskrbo v zadnjih dneh življenja. Paliativna oskrba se vključuje že ob postavitvi diagnoze napredovale bolezni in poteka vzporedno z aktivnim zdravljenjem. Raziskave kažejo, da zgodnja vključitev paliativne oskrbe prispeva k boljši kakovosti življenja, učinkovitejšemu obvladovanju simptomov, večjemu zadovoljstvu pacientov in svojcev ter pogosto tudi k racionalnejši uporabi zdravstvenih storitev.

Razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji

V Sloveniji se paliativna oskrba v zadnjih letih intenzivno razvija. Kljub številnim dosežkom ostajajo pomembni izzivi, med katerimi izstopajo neenakomerna dostopnost storitev med posameznimi regijami, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra, potreba po učinkovitejšem povezovanju različnih ravni zdravstvenega varstva ter prepozno prepoznavanje potreb po paliativni oskrbi.

Demografske spremembe, staranje prebivalstva in naraščajoče breme kroničnih bolezni dodatno povečujejo potrebe po celostni paliativni obravnavi. Zato postaja krepitev kompetenc zdravstvenih delavcev, razvoj multidisciplinarnih timov in vzpostavljanje učinkovitih modelov sodelovanja med bolnišnično in skupnostno ravnjo eden ključnih ciljev slovenskega zdravstvenega sistema.

Vloga patronažnih medicinskih sester v paliativni oskrbi

Pomemben del paliativne oskrbe predstavljajo patronažne medicinske sestre, ki delujejo v pacientovem domačem okolju. Zaradi neposrednega stika s pacienti in njihovimi družinami pogosto prve prepoznajo spremembe zdravstvenega stanja, psihosocialne stiske ali potrebe po dodatni podpori.

Njihova vloga presega izvajanje zdravstvene nege, saj vključuje koordinacijo oskrbe, zdravstveno-vzgojno delo, podporo svojcem ter sodelovanje z drugimi člani multidisciplinarnega tima. Patronažne medicinske sestre predstavljajo pomemben povezovalni člen med pacientom, družino, izbranim osebnim zdravnikom, specialističnimi službami in drugimi izvajalci paliativne oskrbe. Njihovo delovanje pomembno prispeva k zagotavljanju kontinuitete oskrbe in omogoča pacientom, da čim dlje ostanejo v domačem okolju.

Promocija paliativne oskrbe v lokalni skupnosti

Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe smo s skupno stojnico obiskovalcem predstavili temeljna načela paliativne oskrbe, možnosti podpore pacientom in svojcem ter vlogo posameznih organizacij pri zagotavljanju pomoči v lokalnem okolju. Dogodek je omogočil neposreden stik z javnostjo ter prispeval k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe in zmanjševanju predsodkov, ki so s tem področjem še vedno pogosto povezani.

Paliativna oskrba za kakovost življenja in dostojanstveno obravnavo

Paliativna oskrba predstavlja del sodobnega zdravstvenega sistema, saj zagotavlja celostno obravnavo pacientov z napredovalimi boleznimi in podporo njihovim svojcem. Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe smo ponovno poudarili, da je njeno bistvo skrb za kakovost življenja, dostojanstvo in dobrobit posameznika. Nadaljnji razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji bo zahteval okrepljeno interdisciplinarno sodelovanje, sistematično izobraževanje zdravstvenih delavcev ter zagotavljanje enake dostopnosti storitev za vse prebivalce.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, ki s svojim strokovnim delom, predanostjo in sodelovanjem prispevajo k razvoju paliativne oskrbe ter k izboljševanju kakovosti življenja pacientov in njihovih družin.